Skalila mnogu
na vrvot ti- nasmean i tivok.
Sonuvav son za pesna nebeska
vo nea sega te prepoznavam.
Ke ceka rajot - reche i izlaza,
koga jas ne te cuvav vo sonishta
mi te zema na izmama.
Svitkana breza
na zemja potprena
ceka dozd.
Ceka buri i uragani.
Se da se izbrishe
nov svet da se sozdade.
Neboto e tivko. Tazen e vozduhot. Sonceto od sram denes ne izgreva.
Nevesta vo belo trcha po polinja. Sama.
No comments:
Post a Comment